Romarji upanja – začetek poti!
V sredo, 3. decembra 2025, smo v župniji Šmartno ob Dreti doživeli nekaj posebnega – prvo, uvodno, srečanje skupine Romarji upanja. Namen srečanja je bil začrtati pot, kako bo skupina delovala: povezovati ljudi, ki želijo prinesti luč tja, kjer je tema, in upanje tja, kjer ga primanjkuje.
1.) O čem smo govorili?
Na srečanju smo se dotaknili tem, ki nas vse kdaj zaznamujejo: stiska, osamljenost, žalost, strah … in kako pomembno je, da si v teh trenutkih prisluhnemo brez nasvetov. Ko je človek v stiski, ne potrebuje klišejev, ampak iskren pogovor in konkretno pomoč.
Namesto vprašanja ”Kako si?”, ki je v stiski pogosto pretežko, raje začnimo pogovor z nečim preprostim, kot je: ”Ali ni danes lepo vreme? Se že bolje počutim. A ni tako?”
Pomembno je, da ponudimo dejansko pomoč, na primer: ”Ali potrebuješ prevoz? Bi šel na sprehod? Lahko ti pomagam pri opravilu?”
Spoznali smo tudi, da je solidarnost vrednota, ki ljudi zbliža, in da ima župnija dolžnost pristopiti k sočloveku z osebnim stikom, iskrenostjo in sočutjem. Vsak od nas lahko pomaga – s pogovorom, fizično pomočjo, razvedrilom, materialno podporo ali molitvijo.
Kot pravi ena od misli, ki nas je nagovorila: ”Če pomisliš, da bi odnehal… spomni se, koliko volje in truda si potreboval, da si prišel do tja, kjer si zdaj.”
Če želiš bolje razumeti, kako se počutijo tisti, ki so doživeli izgubo, priporočamo poslušanje pogovora mladih – med njimi sem tudi jaz, ki so doživeli izgubi, ki je ena od vrst stisk, ki jo lahko vsak doživi.
2.) Romarji upanja niso le ime – so poslanstvo:
”Romarji upanja, nosimo ogenj naprej, luč bo sijala z nami za vselej. Upanje raste, ko skupaj smo močnejši, v veri in miru postajamo modrejši.”
Če čutiš, da želiš biti del skupine, ki prinaša solidarnost, sočutje in mir, se nam pridruži! Vsak pogovor, vsak nasmeh je dar, ki briše obup in vrača božični čar.
Skupaj bomo močnejši.
3.) Pesem: Romarji upanja ”Skupaj smo močnejši”
Spodaj je pesem, ki sem jo napisala prav za to skupino. Če ti zgornje besede ne razjasnijo vsega, ti bo pesem odprla oči, če ji boš le prisluhnil.
Ko pot je temna, srce brez moči,
ko žalost in strah ti zameglita oči,
takrat se zbudi glas, ki tiho šepeta:
”Nisi sam, saj luč v temi se lesketa.”
Refren: Romarji upanja, nosimo ogenj naprej,
luč bo sijala z nami za vselej.
Upanje raste, ko skupaj smo močnejši,
v veri in miru postajamo modrejši.
Ko stiska te stisne, ko misliš: ”Ne zmorem več”,
mi ti damo roko, ko je vsega preveč.
Ne besede, temveč dejanja govorijo,
ljubezen in vera naj srca obdarijo.
Ko prazniki pridejo, ko zvonovi zazvonijo,
mi v srcu Marijo k tistim ponesemo, ki trpijo.
Vsak pogovor, vsak nasmeh je dar,
ki briše obup in vrača božični čar.
Refren: Romarji upanja, nosimo ogenj naprej,
luč bo sijala z nami za vselej.
Upanje raste, ko skupaj smo močnejši,
v veri in miru postajamo modrejši.
© Mija Slapnik