Lega: Cerkev sv. Martina leži sredi kraja z imenom Šmartno ob Dreti, neposredno ob reki. V bližini Gornjega Grada in Nazarij.

Cerkev skozi čas:

Cerkev se je prvič omenila leta 1426. Leta 1632 so prvič podaljšali cerkveno ladjo. Pozneje so to naredili še večkrat. Zvonik je bil 1798 povišan, leta 1863 pa je dobil novogotsko streho. Notranjščino je leta 1926 poslikal Josef Eigert.  Veliki oltar je bil izdelan okoli leta 1900.  Od leta 1891 je cerkev župnijska. V zadnjih desetletjih je bila cerkev deležna večjih sprememb.

Lega: Postavljena na hribu nad Rovtom pod Menino, dostopna iz smeri Zadrečke doline ali z Vranskega.

Cerkev skozi čas:

Cerkev je bila prvič omenjena v Gornjegrajskem urbarju leta 1426. Cerkev je Gotska in je bila  zgrajena v prvi polovici 15. stoletja. Od takrat ima skoraj v celoti ohranjeno prvotno podobo. Takrat so pozidali zvonik, ravno krito ladjo in križnorebrasto obokan prezbiterij. Ladjo so v drugi polovici 15. stoletja zvezdasto obokali. Od starejše oprave je ostal gotski krilni oltarček iz leta 1380 s prizori iz legende o sv. Otiliji.

Leta 1840 so v cerkvi postavili kor in ga na novo poslikali. Hkrati so se odločili za poslikavo vse cerkve, pri čemer so uničili nekaj srednjeveških fresk, nekaj pa so jih prebelili. Prostor za cerkvijo je vsekan v hrib, zato je severna stena do polovice svoje višine v zemlji.

Leta 2016 pa se je obnovila celotna zunanja podoba cerkve. V celoti se je zamenjala streha, vključno z zvonikom. Prebarvala se je tudi fasada cerkve.

Lega: Cerkev se nahaja na hribu nad vasjo Rovt pod Menino, nad cerkvijo svetega Jošta.

Cerkev skozi čas:

Cerkev sv. Gervazija in Protazija je bila zgrajena okoli 16. stoletja. Omenjena je bila ob vizitaciji leta 1631. Je edina cerkev v Sloveniji, ki je posvečena tema dvema svetnikoma. Gervazij in Protazij sta živela v drugem stoletju v Milanu, umrla pa sta mučeniške smrti. Sta zavetnika Milana in godujeta 19. junija, priporočajo pa se jima predvsem za srečno košnjo. Prav to je mogoče razlog, da je ta cerkev posvečena prav njima.

Klub navezanostjo ljudi na to cerkev pa je le-ta skozi zgodovino doživljala žalostne čase. Konec 18. stoletja je bila cerkev zaprta. Kasneje pa je bila spet obnovljena. Leta 1861 je bila zaradi pomankanja potrebne opreme spet dana iz cerkvene uporabe. Zadnja sveta maša je bila leta 1937. Med vojno so Germani cerkev uporabljali kot hlev. Pokurili so tudi vso opremo, razen oltarja. Pri farni cerkvi so ostali brez zvona, saj so Nemci pobrali vse zvonove. Zato je bil v Šmartno odpeljan tukajšnji zvon. Žal pa je bil pri spuščanju iz zvonika ali pri vožnji v dolino poškodovan, zato njegov zven ni bil več tako lep.

Cerkev je bila opustošena in nedejavna do leta 1998, ko so jo pred popolnim propadom krajani s pomočjo zavoda za spomeniško varstvo začeli obnavljati. Leta 2012 je bila dokončno obnovljena in ponovno posvečena.

Leta 2019 so bile pripeljane relikvije teh dveh svetnikov iz Milana. Relikvije in fotoknjigo o podrobnostih obnove si je mogoče ogledati v cerkvi.